Veroizpoved, ki jo pripisujejo sv. Atanaziju
Kdor hoče biti zveličan, ta se mora predvsem držati katoliške*
vere;
kdor je ne ohrani v njenem celotnem obsegu in nedotaknjeno, se bo brez
dvoma za večno pogubil.
Katoliška* vera pa je to: da častimo enega Boga v trojstvu in trojstvo
v enoti;
niti ne stapljamo oseb niti ne ločimo bistva.
Zakaj druga je Očetova oseba, druga Sinova oseba, druga tudi oseba
Svetega Duha;
toda Oče in Sin in Sveti Duh imajo eno božanstvo, enako slavo, sovečno
veličastvo.
Kakršen je Oče, takšen je Sin, takšen tudi Sveti Duh.
Neustvarjen je Oče, neustvarjen Sin, neustvarjen tudi Sveti Duh;
neskončen je Oče, neskončen Sin, neskončen tudi Sveti Duh;
večen je Oče, večen je Sin, večen je tudi Sveti Duh:
in vendar niso trije večni, marveč je eden večen,
kakor niso trije neustvarjeni in ne trije neskončni, marveč je eden
neustvarjen in eden neskončen.
Prav tako je vsemogočen Oče, vsemogočen Sin, vsemogočen tudi Sveti
Duh:
in vendar niso trije vsemogočni, marveč je eden vsemogočen;
tako je Bog Oče, Bog Sin, Bog tudi Sveti Duh:
in vendar niso trije bogovi, marveč je en Bog;
tako je Gospod Oče, Gospod Sin, Gospod tudi Sveti Duh:
in vendar niso trije gospodje, marveč je en Gospod.
Zakaj kakor nam veleva krščanska resnica, priznava vsako osebo zase za
Boga in Gospoda,
tako nam katoliška vera prepoveduje govoriti o treh bogovih ali
gospodih.
Oče ni od nikogar narejen, ne ustvarjen, ne rojen.
Sin je samo od Očeta, ne narejen, ne ustvarjen, temveč rojen.
Sveti Duh je od Očeta in Sina, ne narejen, ne ustvarjen, temveč izhaja
od njiju.
En Oče je, torej, niso trije očetje;
en Sin je, niso trije sinovi; en Sveti Duh je, niso trije sveti
duhovi.
In v tej Trojici ni nič prejšnjega ali poznejšega, nič večjega ali
manjšega,
Marveč so vse tri osebe med seboj enako večne in enake,
tako da je treba, kot je že zgoraj povedano, v vsem častiti enoto v
trojstvu in trojstvo v enoti.
Kdor se hoče torej zveličati, naj tako misli o Trojici.
Toda za zveličanje je potrebno zvesto verovati tudi v učlovečenje
našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Prava vera pa je to: verovati in izpovedovati moramo, da je naš Gospod
Jezus Kristus Božji Sin, Bog in človek.
Kot Bog se je rodil od vekomaj iz Očetovega bistva, kot človek se je
rodil v času iz materinega bistva.
Popoln Bog, popoln človek, obstoječ iz umne duše in človeškega telesa,
Enak Očetu po božanstvu, manjši od Očeta po človečnosti.
In čeprav je Bog in človek, vendar nista dva, temveč en Kristus;
eden ne, ker bi se božanstvo spremenilo v meso, temveč, ker si je Bog
privzel človečnost;
povsem eden ne, ker bi se bistvo pomešalo, temveč ker je oseba ena.
Zakaj kakor je umna duša in telo en človek, tako je Bog in človek en
Kristus.
Trpel je za naše zveličanje, šel pred pekel, tretji dan od mrtvih
vstal,
šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo
prišel sodit žive in mrtve.
Pri njegovem drugem prihodu bodo vsi ljudje vstali s svojimi telesi in
dali obračun vsakdo o svojih dejanjih.
In tisti, ki so delali dobro, bodo šli v večno življenje, tisti pa, ki
so delali slabo, v večni ogenj.
To je katoliška* vera. Kdorkoli je ne bo zvesto in trdno veroval, ne
bo mogel biti zveličan.
Opomba:
* Izraz katoliška pomeni splošna, celostna, vesoljna.