Dar vere
Angus Stewart
S prižnic mnogih cerkva se pogosto slišijo izjave, kot je ta: »Bog bo storil vse, kar je mogoče, da bi nas spodbudil, da bi izbrali pravo stvar.« Če je to res, zakaj je potem Bog sklenil, da mnogi nikoli ne slišijo evangelija? Zakaj je potem od vekomaj »določil« lažne učitelje, da v mnogih cerkvah oznanjajo lažen evangelij (cf. Jud 1,4)? Kako sploh poteka spodbujanje ljudi, da bi verovali? Zakaj je Bog faraonu zakrknil srce (cf. 2 Mz 4,21), če pa ga je hotel spreobrniti? Kaj je hotel povedati Pavel, ko je napisal: »Bog se torej usmili, kogar se hoče, in zakrkne, kogar hoče?« (Rim 9,18 SSP). Zakaj je David molil: »Otemné naj njih oči, da ne vidijo, in daj, da ledja njih omahujejo neprestano?« (Ps 69,23 CHR). Če Bog dela vse, kar more, da bi vse ljudi privedel k spreobrnjenju, zakaj potem pravi Pismo: »Bog jim je dal duha omrtvelosti: oči, da ne bi videli, ter ušesa, da ne bi slišali, vse do današnjega dne?« (Rim 11,8 SSP). Če Bog naredi »vse, kar je mogoče,« da bi privedel vse k odrešenju, zakaj potem ni izvolil vseh in jih, brez da bi mogli nuditi odpor, poklical k veri? Bog, ki naredi vse, da bi pritegnil vse k odrešenju, pa mu to ne uspe, ni vsemogočni Bog Svetega pisma, ki »po volji svoji ravna … s prebivalci zemlje, in nikogar ni, ki more njegovi roki braniti in mu reči: Kaj delaš?« (Dan 4,35 CHR; cf. v. 32 SSP).
Kot pravi Westminstrska veroizpoved 14:1, je Bog sam tisti, ki po Svetem Duhu proizvaja vero v svojih izvoljenih: »Milost vere, po kateri so izvoljeni usposobljeni, da verujejo za zveličanje svoje duše, je delo Svetega Duha v njihovih srcih.«
Volja naravnega človeka je zvezana s strani satana, ki ga drži v zanki svoje volje (cf. 2 Tim 2,26). Zato ga ni, »ki bi iskal Boga« (Rim 3,11 CHR). Celo sama dejavnost verovanja (verovati) je Božji dar (je dano).
V Kanonih dordrechtske sinode, reformirani veroizpovedi, ki jo je sestavila zelo raznolika mednarodna skupina teologov, je razložen svetopisemski nauk o veri kot daru. Vera je »Božji dar, pa ne zato, ker jo Bog podari človekovi volji, temveč, ker jo on podeli, vdahne in vlije v človeka; pa tudi ne zato, ker bi Bog vdahnil le moč za verovanje in nato čakal na pristanek (oziroma dejanje vere po volji človeka), temveč zato, ker on (Bog, op. prev.), ki dela v človeku takó voljo kot delovanje in resnično dela vse stvari v vseh, udejanja v človeku takó voljo za verovanje kot samo dejanje vere« (Kan. dordr. sin. III/IV:14).
Za dodatno
gradivo v slovenščini kliknite tukaj.
Za gradivo v hrvaščini kliknite
tukaj.